Pozitivna psihologija je veja psihologije, ki proučuje pozitivne vidike življenja in osebnosti ter njihov pomen za kakovost življenja. Za razliko od tradicionalne, ki se osredotoča na popravljanje šibkih točk človeka, pozitivna psihologija išče, kaj je dobrega in kako to krepiti. Je ena od najpomembnejših raziskovalnih in uporabnih smeri v sodobni psihologiji. Dognanja pozitivne psihologije so torej znanstveno potrjena.
Žal pa se najdejo tudi mnogi samozvani terapevti, guruji, duhovni učitelji in podobni, ki svoje delovanje neosnovano uvrščajo pod ’pozitivno psihologijo’. Razna new age gibanja so prav tako polna različnih ’pozitivnosti’, ki vse bolj prehajajo tudi v vsakdanje odnose in govorico. Skratka, ni vse ’pozitivno’, na kar naletimo, pozitivna psihologija. Prav tako nam vsaka ’pozitivnost’ ne dene dobro. Da bomo lažje prepoznali nepravo, toksično pozitivnost in se od nje zdravo distancirali, sem prevedla članek, ki sledi.
Izvirni članek je dosegljiv na tej povezavi.
Kaj je toksična pozitivnost?
Toksična pozitivnost je prepričanje, da bi morali ljudje ohraniti pozitivno mišljenje ne glede na to, kako težka je situacija. To je življenjski pristop, ki zagovarja »samo dobre vibracije«. Medtem ko optimizem in pozitivno razmišljanje dejansko prinašata koristi, toksična pozitivnost zavrača težka čustva in jih nadomešča z veselo, pogosto lažno pozitivno fasado.
Vsi vemo, da je pozitiven pogled na življenje dober za psihično počutje. Težava je v tem, da življenje ni vedno pozitivno. Vsi se srečujemo z bolečimi izkušnjami in čustvi. In ta čustva, čeprav so pogosto neprijetna in se je težko spopadati z njimi, so pomembna in se je z njimi treba ukvarjati odkrito in iskreno.
Toksična pozitivnost pripelje pozitivno mišljenje do preveč posplošene skrajnosti. To stališče ne poudarja samo pomembnosti optimizma, temveč minimalizira in zanika vsako sled človeških čustev, ki niso strogo srečna ali pozitivna.
Oblike toksične pozitivnosti
Toksična pozitivnost se pojavlja v veliko različnih oblikah. Nekaj primerov, ki ste jih morda srečali v svojem življenju:
– Ko se zgodi kaj slabega, na primer, da izgubite službo, vam ljudje rečejo, da »samo ostanite pozitivno naravnani« ali »poglejte svetlo stran«. Čeprav so take pripombe pogosto mišljene kot sočutne, vas lahko tudi ustavijo, da ne poveste tistega, kar ste prvotno želeli povedati o svojem doživljanju.
– Ko doživite kakšno izgubo, vam ljudje rečejo, da »se vse zgodi z razlogom«. Čeprav ljudje pogosto dajejo take izjave, ker verjamejo, da delujejo tolažilno, je to tudi način izogibanja bolečini nekoga drugega.
– Ko izrazite razočaranje ali žalost, nekdo reče, da »je sreča izbira«. To sporoča, da če čutite neprijetna čustva, je to vaša izbira in ste sami krivi, ker se niste »odločili« biti srečni.
Take trditve so pogosto dobronamerne – ljudje preprosto ne vedo, kaj drugega bi rekli, in ne vedo, kako biti empatični – vendar škodljive. V najboljšem primeru zvenijo kot obrabljene fraze, ki te odvežejo odgovornosti, da bi se moral ubadati z občutki drugih. V najslabšem primeru te trditve sramotijo in krivijo ljudi, ki se morda spopadajo z neverjetno težkimi situacijami.
Toksična pozitivnost ljudem odreka avtentično podporo pri soočanju s stvarmi, ki so jih doletele.
Zakaj je škodljiva
– Toksična pozitivnost lahko škoduje ljudem, ki gredo skozi težke čase. Namesto da bi lahko delili pristna človeška čustva in dobili brezpogojno podporo, ljudje naletijo na zavračanje in ignoriranje njihovih čustev in celo na obravnavanje, kot da so neustrezna.
– Je sramotenje: ko nekdo trpi, mora vedeti, da so njegova čustva legitimna, da pa lahko najde uteho in ljubezen pri prijateljih in družini. Toksična pozitivnost pa sporoča ljudem, da so čustva, ki jih čutijo, napačna.
– Povzroča občutek krivde: oddaja sporočilo, da če nisi našel načina, da bi se počutil pozitivno kljub tragediji, nekaj delaš narobe.
– Izogiba se avtentičnim človeških čustvom: toksična pozitivnost deluje kot mehanizem izogibanja. Ko se ljudje vedejo tako, jim to omogoči izogniti se čustvenim situacijam, v katerim bi jim bilo morda neprijetno. A včasih iste toksične ideje obrnemo tudi vase in jih ponotranjimo: ko čutimo težka čustva, zmanjšujemo njihov pomen, jih zavračamo in zanikamo.
– Preprečuje rast: omogoča nam izogibanje čustvom, ki bi bila sicer boleča, ampak bi nam soočenje z njimi lahko na koncu prineslo globlji uvid in napredek.
Mantra »samo pozitivne vibracije« je mnogim postala še posebej zoprna v luči globalne pandemije covida-19. Med pandemijo so se ljudje srečevali z boleznijo, zapiranjem javnega življenja, obveznim zadrževanjem doma, zapiranjem podjetij, delom od doma, izzivi šolanja na domu, izgubo službe in finančnimi stiskami.
Ljudje se ne soočajo samo z velikimi zastoji življenja, temveč tudi s pritiskom, naj ostanejo produktivni in pozitivno naravnani v času, ki je na veliko ravneh težek in travmatičen.
Po poročilu Stress in America (Stres v Ameriki) iz leta 2020, ki ga pripravlja Ameriško psihološko društvo, 46% ameriških odraslih z otroki, mlajšimi od 18 let, poroča o zelo visokih ravneh stresa med pandemijo.
Biti optimističen ob težkih izkušnjah in izzivih je mogoče. Vendar ljudje, ki gredo skozi travmo, res ne potrebujejo nekoga, ki bi jim govoril, naj ostanejo pozitivno naravnani, ali občutka, da jih obsojajo, ker ne ohranjajo veselega pogleda na svet.
Znaki
Toksična pozitivnost je pogosto komaj opazna, ampak če se naučite prepoznati znake, lahko bolje opazite ta način vedenja. Nekaj znakov:
– hitro odrivanje problemov namesto soočanja z njimi;
– občutek krivde, ker si žalosten, jezen ali razočaran;
– skrivanje svojih pravih občutkov za prijetnimi citati, ki se zdijo družbeno sprejemljivejši;
– skrivanje ali maskiranje resničnega počutja;
– minimaliziranje občutkov drugih, ker ti povzročajo nelagodje;
– sramotenje drugih ljudi, ko niso pozitivno naravnani;
– poskušanje biti stoičen ali »preboleti« boleča čustva.
Kako se izogniti toksični pozitivnosti
Če vas je prizadela toksična pozitivnost druge osebe – ali če pri sebi opažate takšno vedenje – lahko naredite nekaj stvari, da razvijete bolj zdrav, podpirajoč pristop. Nekaj idej:
– Obvladujte svoja negativna čustva, vendar jih ne zanikajte. Negativna čustva lahko povzročijo stres, če ostanejo nenadzorovana, vendar lahko tudi zagotovijo pomembne informacije, ki vodijo do koristnih sprememb v vašem življenju.
– Bodite realistični o tem, kaj bi morali čutiti. Ko se soočate s stresno situacijo, je normalno biti pod stresom, zaskrbljen ali prestrašen. Ne pričakujte preveč od sebe. Osredotočite se na skrb zase in korake, ki lahko pomagajo izboljšati situacijo.
– V redu je čutiti več občutkov – mešanico njih. Če smo pred izzivom, smo lahko napeti glede prihodnosti in hkrati polni upanja, da nam bo uspelo. Naša čustva so prav tako kompleksna kot situacija sama.
– Osredotočite se na poslušanje drugih in izražanje podpore. Ko nekdo izrazi težko čustvo, ga ne utišajte s toksično pozitivnimi frazami. Namesto tega mu dajte vedeti, da je to, kar čuti, normalno, in da ste tam zanj, da poslušate.
– Zavedajte se svojega počutja. Sledenje »pozitivnim« profilom na socialnih omrežjih lahko včasih služi kot vir navdiha, vendar bodite pozorni, kako se počutite potem, ko ste gledali in se odzivali na takšno vsebino. Če vam ogled »spodbudnih« objav pusti občutek sramu ali krivde, je tako morda zaradi toksične pozitivnosti. V takih primerih razmislite, da bi omejili svoje uporabljanje socialnih omrežij.
– Dovolite si čutiti, kar čutite. Namesto da bi se poskušali izogniti težkim čustvom, si dajte dovoljenje, da jih občutite. Ti občutki so resnični, upravičeni in pomembni. Lahko vam pomagajo uvideti, na katerih komponentah situacije morate delati, da bi jih spremenili.
To ne pomeni nujno, da bi morali delovati v skladu s čisto vsakim čustvom, ki ga čutite. Včasih je pomembno posedeti z njimi in si dati čas in prostor, da predelate situacijo, preden kaj ukrenete.
Torej, ko greste skozi kaj težkega, razmišljajte, kako bi dali svojim čustvom glas na produktiven način. Na primer – pišite dnevnik. Pogovarjajte se s prijateljem. Raziskave kažejo, da že ubeseditev bolečih občutkov lahko pomaga znižati njihovo intenzivnost (name it to tame it).
Toksične izjave
– Glavno, da ostaneš pozitiven!
– Samo dobre vibracije!
– Lahko bi bilo slabše.
– Stvari se zgodijo z razlogom.
– Neuspeh ni ena izmed možnosti.
– Sreča je izbira.
Netoksične alternative
– Poslušam.
– Tu sem, karkoli se zgodi.
– To mora biti res težko.
– Včasih se zgodijo slabe stvari. Kako lahko pomagam?
– Neuspeh je včasih del življenja.
– Tvoji občutki so upravičeni.
Toksična pozitivnost je pogosto komaj zaznavna. Vsi smo že kdaj razmišljali na ta način. Če pa se jo naučimo prepoznati, se lažje znebimo takega mišljenja in damo (ter dobimo) več avtentične podpore, ko gredo naši bližnji ali mi sami skozi kaj težkega.
Začnite opažati toksične izjave in si prizadevajte dovoliti sebi in drugim čutiti svoja čustva, tako pozitivna kot negativna.
Ni komentarjev