Zapisala Marjana Škalič
po posnetku spletnega predavanja, ki ga je izvedel dr. Klemen Lah, profesor na waldorfski gimnaziji Ljubljana
Waldorfski pedagogi si prizadevajo slediti razvojnim obdobjem otroka. Zaslonske tehnologije ne želijo uvajati prehitro, temveč premišljeno in po potrebi. Verjamejo v prosto igro in v opozorila znanosti, da prezgodnja raba zaslonskih tehnologij okrni razvoj otrokove domišljije in volje. Uporabo tehnologij zato raje čim bolj odložijo oziroma jo uporabljajo prilagojeno zrelostni stopnji učenca, a to ne pomeni, da ji nasprotujejo.
Waldorfsko šolo Ljubljana je prekinitev pouka v živo marca 2020 presenetila, jeseni pa ne več. Že med poletjem so se na to možnost dobro pripravili. Pravočasna priprava smernic je bila ključnega pomena. Smernice so prilagodili razvojnim obdobjem in njihovim specifikam – pripravili so jih ločeno po triletjih OŠ in posebej za gimnazijo. Na jesenskih starševskih večerih so jih predstavili staršem.
Temeljne ugotovitve, katerim so sledili pri oblikovanju smernic:
– Poučevanje na daljavo ne more zajeti vse celovitosti pouka v živo; zato ga ne bi imelo smisla posnemati oziroma poskušati, da bi potekal enako kot poteka v šoli; to bi bila že vnaprej izgubljena tekma.
– Šola ni le prostor pridobivanja znanja, ampak tudi vzgoje, učenja socialnih veščin in druženja. Tega digitalna tehnika ne more v celoti nadomestiti. Zato so si obljubili, da bodo ves čas ohranjali zavedanje, da je šola vzgoja za življenje; spodbujali bodo aktivnosti, ki bodo učence vodile po poti samostojnosti in ustvarjalnosti. Za podporo pri tem so prosili njihove starše.
– Učni načrt bo moral stopiti v ozadje, kolikor bo mogoče oziroma potrebno.
Glavni poudarki sprejetih smernic:
– tehten razmislek o količini uporabe zaslonskih tehnologij, o ravnotežju med videokonferencami in pošiljanjem gradiva;
– vključitev dodatnih učiteljev spodbujevalcev;
– poudarek na nadomeščanju druženja v živo – vzdrževanju socialnega stika med učenci ter med učenci in učitelji;
– učni načrt kolikor mogoče potisnjen v ozadje;
– tedenske učiteljske konference za evalvacijo dela in iskanje možnih izboljšav.
V nadaljevanju so povzete glavne smernice. Opažam, da se opisani način dela v veliki meri pokriva z ugotovitvami naše novembrske ankete med starši v točki, kaj učenci in starši najbolj potrebujejo, da lažje delajo na daljavo. Rezultate ankete smo predstavili v tem zapisu:
Pouk na daljavo – rezultati vprašalnika za starše (za omenjeno glej točko 9).
Opomba: V nadaljnjem besedilu se bo pojavljal izraz “epohe”. V waldorfskih šolah obravnavajo temeljne akademske predmete bolj strnjeno: vsak dan posvetijo prvi dve šolski uri temu predmetu, v nekaj tednih obdelajo učni načrt predmeta za tisto leto, in preidejo na naslednji predmet. Obdobju, ko obravnavajo en predmet, rečejo epoha, na primer epoha kemije, epoha biologije … Jutranja blok-ura, namenjena takemu predmetu, se imenuje “glavna ura”.
Smernice za prvo triado
Stik med razrednikom in otroki ter med razrednikom in starši je izrednega pomena.
Pouk ne bo potekal preko zaslonov; to pa brez izdatne pomoči staršev nikakor ne bi šlo.
Vsak razrednik je našel najbolj primeren način za stalen stik s starši.
Pošilja jim vsa potrebna navodila in materiale, vključno za oba tuja jezika, ki se ju učenci waldorfskih šol učijo že od 1. razreda.
Učitelji so za starše in otroke dosegljivi po telefonu in elektronski pošti.
Aktivnosti za pouk načrtujejo tako, da so vsak dan vključene aktivnosti v naravi, v povezavi s športno vzgojo, s spoznavanjem okolja, z evritmijo.
Učitelji staršem posredujejo tedenske zadolžitve in materiale ali pa vsak dan sproti do osme ure zvečer za naslednji dan. Nalagajo jih na google drive, kjer je za vsak predmet pripravljena posebna mapa in še ena splošna mapa.
Ob prehodu na pouk na daljavo so učitelji pripravili učencem pakete z materiali (risalni listi, voščenke …), ki jih sicer redno uporabljajo pri pouku v šoli, da so jih vzeli domov.
Učitelji se občasno srečujejo z učenci tudi preko videokonferenc, da pokramljajo.
Smernice za drugo triado
Urnik se je prilagodil glavni uri, ki običajno poteka od 8. do 10. ure. Glavna ura je središče, na katero se navežejo drugi predmeti. Na začetku epohe organizirajo starševski večer, kjer jim predstavijo, kako bo delo v epohi potekalo.
Enako kot v prvi triadi uporabljajo mape na google drive, učenci so dobili pakete z materiali za domov.
Pošiljajo jim vnaprej pripravljena pisna in video-gradiva. Video-gradiva posnamejo učitelji sami ali pa jih poiščejo na spletu. Za popestritev so nekatere naloge za učence pripravljene v obliki google forms.
Razredne ure v obliki videokonferenc imajo na 14 dni. Namenjene so socialnim aktivnostim, ne učnim vsebinam.
Razrednik občasno pošlje vsakemu učencu pismo po navadni pošti, napisano na roke.
Učenci lahko poklepetajo med seboj pred začetkom videokonferenc, ki jih učitelji ravno s tem namenom vklopijo malo pred začetkom učne ure.
Dodatna učna pomoč:
Učitelji ne-akademskih predmetov so zdaj manj obremenjeni, zato izvajajo učno pomoč za učence, ki to potrebujejo. Imenujejo jih “učitelji spodbujevalci”. Vsak od teh učiteljev ima določene učence, ki jih vsak dan pokliče že zjutraj; skupaj gresta skozi dnevno delo, pregledata, kje bo potreboval pomoč.
Da ne bi bil tempo prenaporen, v vseh triadah vsake toliko organizirajo dneve dejavnosti: športne dneve, naravoslovne dneve, dneve kulture; takrat ustvarjajo.
Morebitno nabiranje frustracij zaradi pomanjkljive komunikacije preprečujejo z rednimi starševskimi večeri in govorilnimi urami. Na starševskih večerih preko videokonferenc predstavijo epohe (glavne ure) – vsebine, metode, načine dela, preverjanja, ocenjevanja. Govorilne ure sta 2 ali 3 na teden preko telefona ali videa.
Za pogovor so učitelji na voljo tudi učencem.
Smernice za tretjo triado
Urnik je prilagojen glavni uri. Ta poteka preko videokonference, sledi ji čas za samostojno delo (vaja, poglabljanje in utrjevanje, raziskovanje, branje, umetniško ustvarjanje).
Drugi predmeti, ki jih poučujejo več kot dvakrat tedensko, potekajo preko Zooma enkrat tedensko.
Predmeti, ki so sicer na urniku dvakrat tedensko, imajo eno uro videokonference na 14 dni, ostalo pošiljajo v obliki gradiv.
Pred začetkom novega delovnega tedna razrednik po elektronski pošti pošlje učencem razpredelnico, v kateri so načrtovane aktivnosti in naloge za ves teden. Za lažjo družinsko organizacijo pripravljajo tudi tedensko razpredelnico vseh srečanj preko Zooma.
Vsak otrok ima na google drive svojo mapo, kamor nalaga izdelke. Učitelji pošljejo povratno informacijo kolikor mogoče hitro. Učitelji spodbujevalci v tedenskih preglednicah vidijo, česa kdo ni naredil pravočasno, in lahko takoj posredujejo – pokličejo učenca in ga vprašajo, v čem je težava.
Razrednik se srečuje preko videokonferenc z manjšimi skupinami učencev, da ima boljši vpogled v njihov svet.
Za razbremenitev organizirajo vmes športne, kulturne, bralne, gospodinjske dneve, dan za tuje jezike …
Zaradi družin, ki imajo na šoli več otrok, poskušajo termine videokonferenc znotraj šole usklajevati tako, da ne bi potekale hkrati za različne razrede, a to je precej težko.
Smernice za waldorfsko gimnazijo
Tu so v celoti prešli na pouk z aplikacijo google drive. V septembru so priredili tečaj uporabe aplikacije za vse dijake.
Vsako jutro do 8. ure Klemen Lah svojim učencem pošlje preglednico za tekoči dan tudi preko elektronske pošte. Preglednica vsebuje vse dnevne zadolžitve in povezave do videokonferenc.
Ta e-sporočila so pomembna tudi za vzdrževanje dnevnega stika med razrednikom in učenci.
Enkrat tedensko imajo razredno uro, ki je namenjena druženju v obliki socialnih iger, primernih za izvedbo preko spleta.
Pouk poteka po prilagojenem urniku. Videokonference so namenjene akademskim predmetom. Za umetniške predmete, ročna dela, športno vzgojo pošiljajo gradiva. Tudi glavna ura je lahko izvedena preko zvočnih ali videoposnetkov. Pozorni so na to, da ni preveč videokonferenc zaporedoma, ker se lahko pojavijo težave z zbranostjo.
Tuji jeziki in matematika, ki so sicer na urniku dvakrat na teden, imajo eno uro videokonferenco, drugo gradivo.
Iščejo tudi dodatne rešitve. Lah je povedal, da v razredu, kjer je razrednik, vsak dan ob 18.00 nudijo dodatno učno pomoč pri matematiki. Profesorica matematike je takrat na voljo na zoomu, da skupaj delajo domače naloge. Ta pristop je izboljšal motivacijo dijakov za redno pisanje nalog, navaja jih na sprotno učenje, hkrati prinaša obliko druženja. Izjemno dobro učinkuje.
Za praktično-umetniške predmete dobivajo navodila za samostojno delo. Na dva do tri tedne priredijo dneve, ko delajo samo to, brez akademskih predmetov.
Športna vzgoja poteka preko aplikacije. Določene vaje morajo dijaki posneti, aktivnosti so točkovane in zbrati morajo določeno število točk.
Maturitetni tečaj poteka preko videokonferenc in samostojnega dela.
Povratne informacije se profesorji trudijo poslati čim bolj zgodaj. Opažajo, da to zelo vpliva na uspešnost dijakov.
Tudi dijaki imajo – po potrebi – učitelje spodbujevalce. To jim pomeni ogromno, zlasti dijakom z odločbami.
Navodila za videokonference:
V spomladanskem obdobju so se pojavljali na video-urah “padalci”, zato je bilo treba uvesti določena pravila: dijaki se morajo prijaviti s polnim imenom in priimkom, vklopljene morajo imeti kamere, mikrofone pa le, če imajo svojo sobo. Ure so obvezne. Dijaki sporočajo odsotnost vnaprej, če jo lahko predvidijo, sicer pa profesor odsotnost zabeleži in dijaka pozneje pokliče – ne vpiše neopravičenih ur avtomatično.
Učenci in dijaki z odločbami za dodatno strokovno pomoč
Pri teh se v komunikacijo s starši izdatno vključujejo izvajalci dodatne strokovne pomoči (DSP); v prvi triadi so bili nenehno v komunikaciji z njimi. Tudi izvajalci DSP za drugo triado so se slišali s starši, predebatirali, kaj deluje in kaj ne, uskladili program. V gimnaziji podobno, delno so prilagodili tudi gradivo, slišijo se preko telefona – profesor z dijakom ali profesor z učiteljem spodbujevalcem, da mu preda navodila.
Učiteljski kolektiv celotne šole ima tedenske konference, kjer si izmenjajo informacije in ideje; skupaj premislijo, kaj deluje in kaj ne, ter iščejo možne izboljšave.
Ni komentarjev