Opis
Komplet knjig Šola, kam greš? – 1. in 2. del
Opis knjige – 1. del
Naslov: ŠOLA, KAM GREŠ?
Podnaslov: Kritika šolskega sistema in predstavitev alternativ
Knjiga na poljudno-strokoven način navaja utemeljene kritike tradicionalnega šolskega sistema, pri čemer se opira na zapise znamenitih pedagogov in drugih velikih mislecev 19. in 20. stoletja kot tudi na dela sodobnih avtorjev. Zatem predstavi široko paleto alternativ tradicionalni šoli – glavne smeri napredne pedagogike in oblike samovodenega učenja: demokratične šole, šolanje na domu z varianto unschoolinga in učna središča. Ovrže predsodke in stereotipe o pri nas manj znanih oblikah vzgoje in izobraževanja; predstavi njihove prednosti, ki so jih pokazale tako raziskave kot praksa po svetu. Poziva k razmišljanju in spraševanju o tradicionalnih šolskih praksah, ki smo jih v teku nekaj generacij sprejeli kot samoumevne, na primer (številčno) ocenjevanje. Svet se spreminja z vedno večjo hitrostjo, in tako se bo neizogibno morala spremeniti tudi šola, ki potrebam današnje družbe že dolgo ne ustreza več.
Opis knjige – 2. del
Naslov: ŠOLA, KAM GREŠ?
Podnaslov: Osnovna šola v Sloveniji – problemi in rešitve
Avtorica, po izobrazbi psihologinja z dodatnimi znanji iz psihoterapije, je po končanem študiju krajši čas delala v šolski svetovalni službi, sedaj pa že 17 let kritično opazuje šolstvo kot mati treh otrok. Opažanja vrednoti skozi prizmo znanj o psihologiji in duševnem zdravju. Od leta 2015 je aktivna ustvarjalka spletnih vsebin na temo šolstva. V interakciji z drugimi starši, strokovnimi delavci in drugimi akterji v šolstvu je spoznala številne zgodbe, poleg tega pa redno preučuje vire o različnih načinih vzgoje in izobraževanja v svetu in doma.
Na podlagi vsega tega je naredila kritično analizo nekaterih šolskih tem, ki so tudi sicer pogost predmet medijskih vsebin in javnih razprav: ocenjevanje, domače naloge, uvajanje inkluzivne paradigme, delo z nadarjenimi, šola in socializacija, drugačni pedagoški pristopi in dobre prakse. Doživljanje šole je opisala z vidikov vseh treh ključnih udeležencev v procesu: učiteljev, staršev in učencev. Izčrpno je prikazala značilne vzorce razmišljanja in delovanja (paradigme), ki v šolskem prostoru trdovratno vztrajajo, čeprav je njihovo pravo mesto na smetišču zgodovine. Naposled je skupaj s soavtorji opisala nove paradigme, ki bodo v prihodnosti botrovale bolj zdravemu razvoju posameznika in s tem družbe.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.